Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno vrednostjo. Ena od glavnih značilnosti poštne znamke je perforacija, ki omogoča lažje in hitrejše ločevanje posamezne poštne znamke iz prodajne pole.
Nekoč poštnine marsikdo ni zmogel ali ni hotel plačati, še posebno, če je bila pot dolga. Zato od leta 1840 poštnino plača tisti, ki pismo pošlje. In ni pomembno, kako daleč bo pismo potovalo, važno je, da je na ovojnico nalepljena znamka, ki potrjuje, da je poštnina plačana.
Prvo znamko so natisnili in uporabili v Veliki Britaniji. Na njej je kraljica Viktorija, ne piše pa, v kateri državi je bila izdana. Še sedaj so britanske poštne znamke brez imena države in z imenom ali silhueto vladarja. Že nekaj let prej je Slovenec Lovrenc Košir na Dunaju predlagal uporabo znamk. Za zamisel so Koširja sicer pohvalili, vendar se je birokratom izdajanje znamk zdelo vse preveč komplicirano.
Najdražja znamka – edini znani izvod švedske znamke Rumeni Treskilling (šve. – Gul Tre Scilling banco) iz leta 1857, so leta 1996 prodali za 2,8 milijona švicarskih frankov.
Vsaka država ima svoje znamke, na katerih so upodobljeni znameniti ljudje, posebnosti in lepote države, živali, rastline, pomembni športni in drugi dogodki.
Da znamko večkrat ne uporabimo, nanjo odtisnejo žig. Znamko, na kateri je odtisnjen žig, ne moremo več uporabiti za pošiljanje pošte.