od blagovne menjave do denarja

 

Denar je splošno veljavno plačilno sredstvo, ki ga lahko zamenjamo za izdelke in storitve, hkrati pa je merilo vrednosti izdelka ali storitve. Naša beseda denar izvira iz latinskega denariusa, ki je bil rimski srebrnik iz leta 269 p.n.š. Datum uporabe denarja je skoraj nemogoče določiti.  Vedno je bil svet na različnih razvojnih stopnjah.

Menjalna trgovina

Menjava dobrin je potekala že v kamenodobnih lovskih skupnostih. Potrebe so bile majhne in tudi plemena so bila bolj ali manj samozadostna. Tako je potekala menjava večinoma le znotraj članov plemena. Viške potrebščin so začeli menjevati.

Začetki denarnega gospodarstva

Sčasoma so iznašli bolj praktičen način. Kot nadomestilo so se dogovorili, da trgujejo z določenimi predmeti (polžje hišice – kavri, barvni kamenčki), ki so jim določili vrednost.

Naslednja stopnja je bila “zadolžnica“, ki so jo uporabljali Sumerci. Na okrogle glinaste ploščice so zapisali količino pridelka ali število glav živine v čredi in so jih dopisovali ter se nanje podpisali. Glinaste okrogle zadolžnice so hitro postale tudi menjalno sredstvo.  

Prve kovance so dokazano naredili in uporabljali okoli 700 let pred našim štetjem v maloazijskem kraljestvu Lidiji (današnja Turčija). Država ni imela naravnogeografskih možnosti za razvoj poljedelstva, se je pa razvila v vrhunsko trgovsko in bogato velesilo, o čemer poroča grški zgodovinar Herodot.    

den_lidijci
Lidijski kovanec electrum (iz mešanice zlata in srebra) iz zgodnjega 6. stoletja p.n.š.

 

Stari Grki so zamisel o denarju hitro sprejeli in začeli izdelovati srebrne in bronaste kovance. Kovanec je bil vreden toliko, kolikor je bila vredna kovina v njem. Da je pristen, pa je zagotavljal žig kralja, mesta ali države.

V Antičnem Rimu so kovance izdelovali v templju Junone Monete – od tod tudi izvira beseda money – denar. Pozneje, ko se je Rimski imperij razširil, so se odprle še druge kovnice in enaki rimski kovanci so se sprejemali kot plačilno sredstvo po vsej ozemlju imperija.

Že v 9. stoletju so Kitajci uporabljali prvi papirnati denar. Namesto kovancev so pri trgovanju na daljše razdalje prenašali potrdilo o tem, da imajo denar shranjen. V Evropi se je papirnati denar pojavil ob koncu srednjega veka. Uporaba bankovcev se je v Evropi razširila v 17. stoletju.

denar_Jiao_zi
V času dinastije Song Chao (7. stoletje) so Kitajci začeli prvi na svetu uporabljati bankovce


Vsaka pomembnejša država je imela nadzor nad lastnimi kovanci. Razvoj trgovskih poti ter vloga denarja kot plačilnega sredstva so sčasoma omogočili nastanek bank. Cerkev je izgubljala svojo moč, država še ni bila dovolj močna, oz. je šele nastajala, da bi jo nadomestila. Nekatere bogate družine severnoitalijanskih mest (Pisa, Firence, Genova, Benetke) so ponudile menjavo denarja, posojila ipd. Geografska odkritja ter pritok zlata in srebra pospešijo rast cen. Leta 1531 začne v Antwerpnu delovati prva borza.  Bančništvo je poenotilo trgovanje, počasi se oblikuje svetovno tržišče. 

Druge oblike plačilnih sredstev

V sodobnem denarnem prometu se danes med plačilnimi sredstvi, poleg kovancev in bankovcev, uveljavljajo še delnice, obveznice in t.i. “plastični denar”. Bankovci na splošno nimajo vrednosti sami po sebi, tako kot so jo imeli kovanci iz zlata in drugih kovin, ampak zapisano dogovorjeno vrednost bankovca zagotavljala banka. Delnica je članski množični vrednostni papir, ki predstavlja gospodarsko solastnino v delniški družbi. Obveznica je dolžniški vrednostni papir, pri katerem se izdajatelj obveznice obveže, da bo ob določenem času poplačal glavnico (razen pri posebnih oblikah brez zapadlosti) in dogovorjene obresti. Plastični denar je iznajdba sodobnega časa, kamor sodijo razne plačilne in kreditne kartice, narejene iz plastike. Z njimi imetnik plača blago ali storitev, za znesek plačila pa mu banka obremeni njegov bančni račun.