koledar

je sistem določevanja datumov k pripadajočim dnevom, oziroma velikokrat razdelitev leta na dneve, tedne in mesece. Datumi danes temeljijo na zaznavnem gibanju astronomskih teles. Muslimanski koledarji temeljijo na gibanju Lune in upoštevajo lunine mene. Bolj zanesljivi so Sončevi koledarji, ki  temeljijo na opazljivih spremembah letnih časov, ki so usklajeni z gibanjem Sonca.

♦ Beseda koledar izhaja iz latinske besede »calende« – prvi dan vsakega meseca, ko so z glasnimi klici (“calare”) glasniki oznanjali, da je prišel dan, ko so prebivalci mesta morali plačati davke.

 


koledar_rimRimski koledar se je ravnal po luni, zato so imeli Rimljani kar nekaj problemov. Včasih je bilo dni preveč, včasih pa premalo. Leta niso označevali z zaporedno številko, ampak z imenom konzula, ki je vladal ob začetku leta. Rimsko leto se je začelo s 1. marcem, z nastopom pomladi, in je imelo 12 mesecev ter 365 dni. Vsaki dve leti, ko je zmanjkalo dni, so dodali 13. mesec. Meseci so imeli po 29 ali 31 dni, ker so vraževerno mislili, da parne številke prinašajo nesrečo. Uporabljali so posebna imena za tri dneve vsakega meseca – kalende (prvi dan meseca), none (dan Luninega krajca, odvisno od meseca 5. ali 7. dan) in ide (dan polne lune, 13. ali 15. dan v mesecu). Leta 46 p.n.š. je Gaj Julij Cezar reformiral koledar – julijanski koledar. Uvedel je sončev koledar, leto razdelil na 365 dni ter 12 mesecev in uvedel prestopno leto vsaka 4 leta. 

 


Gregorijanski (krščanski ali zahodni) koledar je Sončev koledar, ki ga trenutno uporabljajo v večini držav po svetu. Koledar se od julijanskega loči pri določanju prestopnega leta. Julijanski ima prestopno vsako četrto leto, po zahodnem koledarju pa je prestopno vsako leto, deljivo s 4, razen let, ki so deljiva s 100 (izjema so leta, ki so hkrati deljiva tudi s 400; tako je bilo leto 2000 prestopno, leto 1900 pa ne, čeprav sta obe deljivi s 4). Po uvedbi gregorijanskega koledarja leta 1582 so odvečne dneve, ki so se nakopičili zaradi napake julijanskega koledarja, nadomestili s preskokom desetih dni – s 4. oktobra 1582 so preskočili na 15. oktober 1582.

 


koledar_islamic2Muslimanski koledar  je način štetja, ki ga uporablja tradicionalni muslimanski  svet še danes. Začetek islamskega štetja  let je hidžra leta 622 (selitev Mohameda in njegovih privržencev iz Meke v Medino leta 622, kjer postanejo samostojna versko-politična skupnost). Islamski koledar je Lunin koledar, ki običajno traja 354 dni. Vsak izmed 12 mesecev ima 29 ali 30 dni. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, se muslimanski sveti dnevi izmenjujejo glede na Sončev koledar zahoda.

 


koledar_majevskiMajevski koledar ima trinajst enako dolgih mesecev – po osemindvajset dni. Ker pa ima leto 365 dni jim en dan v letu vedno zmanjka. To je zeleni dan, dan v katerem se od starega leta poslovijo in pričakujejo novo leto. Po našem koledarju se praznuje majevsko novo leto iz 24. na 25. julij. Imeli so več koledarjev – koledar kratkega in dolgega štetja, koledar za plačevanje davkov idr.

 


koledar_egiptEgipčanski koledar – reka Nil je vsako leto presenetljivo redno začela naraščati in poplavljati izsušeno zemljo. Leto je imelo tri letne čase. Začelo se je z naraščanjem reke okoli 20. julija z “letnim časom poplav”. Vsak letni čas je imel štiri mesece po 30 dni, skupaj 360 dni. Da so uskladili koledar z naravnimi dejstvi, so letu dodali 5 dni, v katerih so slavili rojstne dneve božanstev. Ker Egipčani niso imeli prestopnih let, je bil njihov koledar vsako leto manj natančen in Nil ni začel naraščati vsako leto natanko istega dne. Kljub temu, da je bil koledar vedno bolj neskladen z letnimi časi, ga niso spreminjali. Državni koledar je bil v prvi vrsti namenjen upravnim namenom – za večino prebivalstva so bile pomembne poplave.

 


koledar_trubarSlovenci smo leta 1582 v Tübingenu dobili prvi slovenski tiskani koledar z naslovom Ta slovenski koledar. Izdal ga je Primož Trubar.