sfragistika

je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje pečate, še posebej tiste na listinah – fizično stanje pečatov (sodimo o času postavitve ali odstranitve pečata) ter umetnostno-zgodovinski vidik razvoja pečatov (sklepamo na tedanja oblačila, orožje in morda tudi na zgodovino mesta).  Pomembna je kot pomoč pri razlaganju listin, aktov, starih kovancev, rodoslovja, filatelije idr. Kjer se sfragistika srečuje z grbi in vladarskimi simboli, se prepleta s heraldiko. Izhaja iz grške besede  sphragis – pečat. 

 


Prvi znani pečati so se pojavili v starem veku (okoli 3500 let p.n.š.) na območju Mezopotamije, doline reke Ind in v Egiptu. Znanstveno so sfragistiko začeli obravnavati šele v 13. stoletju. Pečat ni bil statusni simbol. Pečat je predmet, ki ga odtisnemo na listino, da ji podelimo verodostojnost, pravno varnost – mi, s svojo podobo, zagotavljamo, da se bo to res izvršilo. Nenapisano pravilo pa je bilo, da so v rdečem vosku lahko pečatili le vladarji, najvišje plemstvo, deželni vojvode, se pravi ljudje na najvišjih položajih. 

 


pecat_ulrika2

Grb kneza Ulrika II. Celjskega iz leta 1447. Celjski so bili na tako visokem družbenem položaju, da so si lahko privoščili najboljše pečatnike. Imeli so pravico kovati denar in isti mojstri, ki so delali matrice za kovance, so izdelali tudi pečatnike. 

pecat_katarinaCPečat Katarine Celjske. V rdečem vosku so pečatile tudi vse dame iz rodbine Celjskih. 

 

 

pecat_ulrik2Pečat mesta Celja z letnico 1465 in grbom, prevzetim od izumrlih knezov Celjskih.

 

 

pleterjePečati grofa Hermana II. Celjskega na  listini o ustanovitvi  samostana Pleterje, leta 1403

 

 

henrikVIII_loc_ priziv_1529S pečati opremljena listina Henrika VIII. iz leta 1529

 

 

pecat_prstanAngleški zlat pečatni prstan iz 15. stoletja

 

 

 

pecat_nikPečatnik in pečat v pečatnem vosku

 

 

 

_zig_gestapo_varsavaŽig nemškega Gestapa v Varšavi iz leta 1942

 

 

 


Žigi in štampiljke |

 

Slika zgoraj: Pečat mesta Ptuja iz 15. stoletja