zgodovinska obdobja

Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja. Zgodovinarji so kot prehode iz enega v drugo obdobje določili ključne zgodovinske dogodke. Umestitev v posamezna obdobja ni toga, saj so se tipične spremembe in značilnosti posameznih obdobij uvajale počasi, postopoma in prostorsko neenakomerno. Časovne opredelitve zgodovinskih obdobij so ohlapne in ne povsem enotne, a so nujne zaradi lažjega pregleda nad sicer preobsežnimi zgodovinskimi podatki.

 


♦ Zgodovinska obdobja

 

PRAZGODOVINA (2 mio – 3500 p.n.š.; obsega 98% vse človeške zgodovine in traja do začetka uporabe kovin, nastanka prvih visokih civilizacij ter uporabe prvih pisav, ko zgodovinski dogodki postanejo lažje dokazljivi)

1_kamenakamena doba (paleolitik, mezolitik, neolitik) – obdobje razvojnega preoblikovanja človeka od skupnega prednika do miselnega človeka, uporabe ognja in preprostega orodja, izdelanega iz kamna, kosti ali lesa, čas preživljanja z nabiralništvom in lovom, obdobje začetkov kmetovanja po koncu zadnje ledene dobe ter prvih stalnih naselitev

 


STARI VEK (3500 p.n.š. – 476, ko propade zahodni dela Rimskega cesarstva leta)

1_egiptdoba kovin (bakrena, bronasta, železna) – čas uporabe kovin, razvoja rudarstva in trgovine, oblikovanja rodno-plemenskih skupnosti in Ilirov ter Keltov v Evropi ter območja in čas visokih civilizacij na Daljnem vzhodu, v Egiptu in Mezopotamiji, obdobje namakalnega poljedelstva, razvoja pisav in gradbeništva ter organiziranja prvih držav

klasična antika (800 p.n.š. – 476 n.š.): obdobje kulturne zgodovine v Mediteranu, predvsem razvoj minojske (Kreta), feničanske, judovske, klasične grške, helenistične in rimske kulture, ki predstavlja temelj evropske umetnosti, filozofije, družbe, izobraževanja in znanosti

 


SREDNJI VEK (476 – 1492, do priplutja Krištofa Kolumba v Ameriko)


p_krsczgodnji srednji vek
(5. – 11. stoletje) – obdobje preseljevanja ljudstev, naselitve Germanov, Slovanov, Ogrov in vdorov Vikingov, čas vzpona krščanstva ter obdobje prevlade Bizantinskega cesarstva, Frankovske države in islamske Arabske države

p_krizarjivisoki srednji vek (12. – 13. stoletje) – obdobje utrditve krščanstva in krščanske Cerkve, križarskih vojn in inkvizicije, utemeljevanja fevdalnih odnosov, razvoja mest, obrti in trgovine ter čas romanike


1_gutenbergpozni srednji vek
(14. – 15. stoletje) – obdobje kmečkih uporov, oblikovanja evropskih držav, gotike v umetnosti in napredka v znanosti z začetkom renesanse in izumom tiska. Več >

 


1_strojNOVI VEK  (1492 – 1918, ko se konča I. svetovna vojna, oziroma do začetka XX. stoletja) – obdobje velikih geografskih odkritij in vseh gospodarskih, kulturnih, političnih, etničnih idr. posledic, ki so sledile, čas humanizma, renesanse in reformacije, obdobje sporov in svetovne vojne ter začetka znanosti in številnih izumov (parni stroj, elektrika, napredek v kmetijstvu), ki so korenito spremenili življenje in dele človeštva.   Izumi in iznajdbe človeštva >

 


SODOBNOST (1918 – danes)

svet med obema vojnama (1918 – 1939)

1_kurskII. svetovna vojna (1939-1945) – čas najobsežnejšega in najdražjega (okoli 4000 milijard USD, države so za vojno namenile 60-70 % svojega nacionalnega dohodka) oboroženega totalnega spopada v zgodovini, v katerem je sodelovala večina svetovnih držav in je terjal približno 60 milijonov človeških življenj

1_blokhladna vojna (1945 – 1990) – obdobje dekolonializacije in blokovske ureditve sveta ter napetega političnega stanja in sporov, ki se dokončno konča z razpadom Sovjetske zveze

polpretekla zgodovina (1990 – danes) – obdobje globalizacije in splošnega povezovanja sveta s pomočjo sodobnih tehnologij