BRAILLOVA PISAVA
Brajevo pisavo ali brajico je leta 1821 razvil slepi Francoz Louis Braille in omogočil milijonom slepih po svetu, da lahko berejo in pišejo. Brajeva abeceda je po vsem svetu enaka. V slovenski imamo dodane le posebne znake za šumnike.

MORSEJEVA PISAVA
ali Morsejeva abeceda je telegrafska pisava, s katero “pišemo” s pritiskom na tipko – je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov. Eden glavnih razvijalcev pisave je bil izumitelj telegrafa Samuel Morse. Osnovni namen je bila komunikacija preko telegrafa, z izumom radia pa tudi za komunikacijo preko radijskih zvez. Prenos zvoka takrat še ni bil razvit, zato se je uporabljalo vklapljanje in izklapljanje oddajnika. Delo z uporabo Morsejeve abecede imenujemo telegrafija.
Morsejeva abeceda je pravzaprav zgodnja oblika digitalne komunikacije. Za razliko od današnje oblike, ki uporablja samo dve stanji: vklopljeno ali izklopljeno (oziroma 0/1) ima Morsejeva abeceda pet stanj: pika, črtica, kratek presledek (med črkami), srednji presledek (med besedami) in dolg presledek (med stavki). Morsejevo abecedo so aktivno uporabljali v mornarici in oboroženih silah do leta 2000.
WINKLERJEVA ABECEDA
pri temu načinu komunikacije položaji obeh rok pomenijo posamezne črke in številke. V kombinaciji z barvnimi zastavami je postala priročen sistem komuniciranja.
Winklerjeva signalna abeceda se je razvila v 17. stoletju v pomorskem prometu in bila standardiziran sistem komunikacije do nedavnega.
NOTNI ZAPIS GLASBE
Tudi notni zapis glasbe je “pisava” posebne vrste. Še najbolj ustreza pojmu nelinearne pisave. Edina “sporna” točka notnega zapisovanja glasbe je, da je ta pisava omejena na glasbo in ni uporabna za zapisovanje besed. Note torej ne pojmujemo kot abecedo ali kot logografe, so pa učinkovito sredstvo za zapisovanje.

ELEKTRONSKI ZAPIS
Današnje elektronsko zapisovanje besedil sloni na kodiranju znakov (številčne kode nadomeščajo črke in ločila) ali skeniranje dokumentov v digitalni zapis.

| vrste pisav <<< |