Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja. Zgodovinarji so kot prehode iz enega v drugo obdobje določili ključne zgodovinske dogodke. Umestitev v posamezna obdobja ni toga, saj so se tipične spremembe in značilnosti posameznih obdobij uvajale počasi, postopoma in prostorsko neenakomerno. Časovne opredelitve zgodovinskih obdobij so ohlapne in ne povsem enotne, a so nujne zaradi lažjega pregleda nad sicer preobsežnimi zgodovinskimi podatki.
♦ Zgodovinska obdobja
PRAZGODOVINA (2 mio – 3500 p.n.š.; obsega 98% vse človeške zgodovine in traja do začetka uporabe kovin, nastanka prvih visokih civilizacij ter uporabe prvih pisav, ko zgodovinski dogodki postanejo lažje dokazljivi)
kamena doba (paleolitik, mezolitik, neolitik) – obdobje razvojnega preoblikovanja človeka od skupnega prednika do miselnega človeka, uporabe ognja in preprostega orodja, izdelanega iz kamna, kosti ali lesa, čas preživljanja z nabiralništvom in lovom, obdobje začetkov kmetovanja po koncu zadnje ledene dobe ter prvih stalnih naselitev
STARI VEK (3500 p.n.š. – 476, ko propade zahodni del Rimskega cesarstva)
doba kovin (bakrena, bronasta, železna) – čas uporabe kovin, razvoja rudarstva in trgovine, oblikovanja rodno-plemenskih skupnosti in Ilirov ter Keltov v Evropi ter območja in čas visokih civilizacij na Daljnem vzhodu, v Egiptu in Mezopotamiji, obdobje namakalnega poljedelstva, razvoja pisav in gradbeništva ter organiziranja prvih držav
klasična antika (800 p.n.š. – 476 n.š.): obdobje kulturne zgodovine v Mediteranu, predvsem razvoj minojske (Kreta), feničanske, judovske, klasične grške, helenistične in rimske kulture, ki predstavlja temelj evropske umetnosti, filozofije, družbe, izobraževanja in znanosti
SREDNJI VEK (476 – 1492, do priplutja Krištofa Kolumba v Ameriko)
zgodnji srednji vek (5. – 11. stoletje) – obdobje preseljevanja ljudstev, naselitve Germanov, Slovanov, Ogrov in vdorov Vikingov, čas vzpona krščanstva ter obdobje prevlade Bizantinskega cesarstva, Frankovske države in islamske Arabske države
visoki srednji vek (12. – 13. stoletje) – obdobje utrditve krščanstva in krščanske Cerkve, križarskih vojn in inkvizicije, utemeljevanja fevdalnih odnosov, razvoja mest, obrti in trgovine ter čas romanike
pozni srednji vek (14. – 15. stoletje) – obdobje kmečkih uporov, oblikovanja evropskih držav, gotike v umetnosti in napredka v znanosti z začetkom renesanse in izumom tiska. Več >
NOVI VEK (1492 – 1918, ko se konča I. svetovna vojna, oziroma do začetka XX. stoletja) – obdobje velikih geografskih odkritij in vseh gospodarskih, kulturnih, političnih, etničnih idr. posledic, ki so sledile, čas humanizma, renesanse in reformacije, obdobje sporov in svetovne vojne ter začetka znanosti in številnih izumov (parni stroj, elektrika, napredek v kmetijstvu), ki so korenito spremenili življenje in dele človeštva. Izumi in iznajdbe človeštva >
SODOBNOST (1918 – danes)
svet med obema vojnama (1918 – 1939)
II. svetovna vojna (1939-1945) – čas najobsežnejšega in najdražjega (okoli 4000 milijard USD; države so za vojno namenile 70 % svojega nacionalnega dohodka) oboroženega totalnega spopada v zgodovini, v katerem je sodelovala večina svetovnih držav in je terjal približno 60 milijonov človeških življenj
hladna vojna (1945 – 1990) – obdobje dekolonializacije in blokovske ureditve sveta ter napetega političnega stanja in sporov, ki se dokončno konča z razpadom Sovjetske zveze
polpretekla zgodovina (1990 – danes) – obdobje globalizacije in splošnega povezovanja sveta s pomočjo sodobnih tehnologij