so pisave, ki se izražajo s podobami – podobopis. Prve risbe je človek vrezal v kamen ali glino, na stene jam, grobnic ali templjev, da bi ohranil spomin na pomembne dogodke. Kasneje se je razvila piktografija, kjer so shematizirano predstavljeni ljudje, živali, predmeti. Podobe niso bile vezane na jezik, saj je lahko sliko ali risbo razumel vsakdo, ne glede na to, kateri jezik je govoril. Slikovna pisava je v uporabi še danes – uporabljajo jo ameriški Indijanci in Eskimi, prav tako pa jo najdemo v našem vsakdanjem življenju.
Egipčanski hieroglifi – Egipčani so pisali vodoravno v različnih smereh (leva-desna, desna-leva). Začetek vodoravne vrstice razberemo s pomočjo smeri, v katero je obrnjena večina človeških in živalskih podob.
Kamen iz Rosette je temni granitni kamen, ki je omogočil razvozlavo hieroglifov. Na njem je vklesano enako besedilo v egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi in grščini. Leta 1824 je Jean-Francois Champollion s pomočjo 3 zapisanih pisav razvozlal hieroglife. Kamen od leta 1802 stoji v Britanskem muzeju, kopija pa v Egipčanskem muzeju.
Piktograme uporabljamo še danes v reklamnih in informativnih sporočilih, v logistiki, na deklaracijah izdelkov itd.
| pojmovne pisave > |