Pri glasovnih pisavah določen znak označuje določen glas. Iz feničanske pisave se je kasneje razvilo več pisav – hebrejska, arabska, indijska in preko grške, tudi evropske pisave. Vsaka od njih uporablja drugačna črkovna znamenja za glasove.
Prvi črkopis so uporabljali Feničani že okoli 1000 let p. n. š. Ta pisava je zaznamovala samo soglasnike, saj je bil položaj samoglasnikov avtomatično predvidljiv.
Stari Grki so prevzeli feničansko pisave ter ji dodali samoglasnike. Uporabljali so velike in male črke. Zapisovali so jo z leve na desno, od vrha proti dnu strani. Nastal je alfabet.
Latinica se je razvila v 6. stoletju p.n.š. iz grške pisave. Bila je pisava starih Rimljanov, ki so jo uporabljali za potrebe latinskega jezika. Na začetku je imela 19 črk, nato so jo Rimljani dopolnili (okoli začetka našega štetja) na 23 črk.
V 8. stoletju je iz latinice nastala karolinška minuskula, imenovana po Karlu Velikem. Brati in pisati so tedaj znali le duhovniki, ki so do prihoda Karla Velikega uporabljali latinico, kasneje pa so začeli pisati v karolinški minuskuli. Bila je pregledna in berljiva, a je za zapis zahtevala veliko prostora.
Zaradi racionalnejše izrabe prostora se je v poznem srednjem veku razvila gotica, kjer so črke bolj prišiljene in stisnjene. V njej je sprva pisal Primož Trubar (slika: Katekizem).
V 15. stoletju so humanisti v Italiji razvili novo pisavo, imenovano humanistična pisava. Humanisti so zavračali vse, kar je bilo gotskega, zato so razvili svojo pisavo, njihove črke so bile veliko bolj ovalne in zaobljene. Iz pisave italijanskih humanistov so se razvile pisave večine evropskih držav, med drugim tudi slovenska pisava. Ker je humanistična latinica vsebovala premalo črk za vse glasove, so nastale njene različice.
Glagolica je pisava, ki jo je v 9. stoletju oblikoval Ciril, da bi skupaj s svojim bratom Metodom širil krščansko vero po Balkanskem polotoku. Glagolica je bila zahtevna pisava, saj so bile črke precej zapletene. Na sliki je Baška plošča iz leta 1100.
V evropskem prostoru sta danes v rabi dve pisavi, to sta latinica in cirilica. Cirilica je nastala v 9. stoletju. Danes jo uporabljajo na primer v Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Srbiji… Sestavljena je iz grških črk in nekaterih črk glagolice.
| posebne pisave > |