nobilistika

je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem nazivov. Naziv stoji pred imenom in kaže na izobrazbo oz. družbeni položaj nosilca naziva. Nazivi so lahko strokovni (doktor ali magister znanosti, inženir, profesor, akademik idr.) ali plemiški (knez, grof, princ, baron, markiz idr.) ali pa samo nakazujejo zakonski status (npr. gospod, gospa, gospodična). Nazivi se navadno krajšajo in le v redkih primerih pišejo v celoti.

 


celjksi_grofjeGrofje Celjski v stanovski shemi plemstva Svetega rimsko-nemškega cesarstva (tretji v prvi vrsti) 

 

 

 


♦ Plemstvo in plemiški nazivi >

 

NEKATERI NAZIVI V KATOLIŠKI CERKVI (po abecedi): Dekan (vodja dekanije, upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več župnij), diakon (pripravnik za duhovniški poklic, nosilec zadnjega reda pred mašniškim posvečenjem), kardinal (visoki dostojanstvenik, ki ga imenuje papež po lastni presoji in izbiri. Praviloma so kardinali tisti, ki vodijo zadeve Vatikanske države in celotne Cerkve), metropolit (predstojnik upravne enote katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije), monsignor (častni naziv duhovnikov, škofov in nadškofov, podeljuje papež), opat (predstojnik samostana), prelat (visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat ali naziv za zelo zaslužnega duhovnika), prošt (naslov za cerkvenega dostojanstvenika, navadno tistega, ki navzven zastopa kapitelj - zbor duhovnikov ali redovnikov v stolni ali drugi odličnejši župniji). 

 

Slika zgoraj: Umestitev gospodov Celjskih v hierarhiji stanov Rimsko-nemškega cesarstva med grofe (1341-1436)