Štetje let – o preteklosti se ne moremo pogovarjati brez upoštevanja časa. S kronologijo se določen dogodek umesti v čas in prostor ter postane smiseln. Človeštvo že od nekdaj šteje svoja leta od nekega pomembnega dogodka dalje. Danes v sodobnem svetu in globalnih komunikacijah uporabljamo evropsko štetje let, ki izhaja iz datiranja Kristusovega rojstva. Stari Grki so šteli leta od organizacije prvih olimpijskih iger (leta 776 p.n.š.), Rimljani od ustanovitve mesta Rima (753 p.n.š.), muslimani od Mohamedove hidžre (leta 622). Pri štetju in označevanju uporabljamo posamezne datume ter desetletja, stoletja in tisočletja.
♦ Evropsko štetje let izhaja iz evropske kulturne tradicije. Štetje je v 6. st. predlagal Dionizij Mali, menih iz Dobrudže. Namesto prej običajnih štetij, ki so se v Evropi večinoma nanašali na mejnike rimske zgodovine, je kot izhodišče za štetje postavil Kristusovo rojstvo, kot ga je razbral iz Svetega pisma. Sodobne kronološke raziskave sicer kažejo na verjetnost, da se je Jezus Kristus rodil več let pred začektom našega štetja. Kakorkoli, evropsko štetje let je bilo uveljavljeno (AD: Anno Domini – leto Gospodovo, oziroma po Kristusu – leta našega štetja, in AC: Ante Christum – pred Kristusom – leta pred našim štetjem).
Štetje let se nanaša na Sončeva leta. Značilnost tega sistema je, da ne vsebuje leta nič. Tako je neposredno pred letom 1 našega štetja leto 1 pred našim štetjem, enako sledi prvemu stoletju pred našim štetjem prvo stoletje našega štetja. S tem je povezana tudi dilema, ali se je drugo tisočletje začelo 1. januarja 2000 ali 1. januarja 2001. Ker leto 0 torej ne obstaja, ampak je 0 samo trenutek, polnoč med 31. decembrom leta 1 p.n.š. ter 1. januarjem leta 1 n.š., se je drugo tisočletje začelo 1. januarja 2001.