je umetnostnozgodovinska ter pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja z razlago podob;  ugotavlja celovitost umetnine (izvor, razvoj, vzrok in spreminjanje) ter jo ikonografsko interpretira (opis, poimenovanje, motiv, vsebina). Za boljše razumevanje umetnine uporablja pisne vire – književna in nabožna dela ter zgodovinske vire, upošteva okoliščine naročanja dela (razna pisma, pogodbe, pisni dogovori), družbene okoliščine časa, v katerem je delo nastalo, razkriva skrite pomene v podobi idr.

 

Podobe so lahko profane, posvetne – vsebine iz vsakdanjega življenja, zgodovinskih ter literarnih virov. Celjski iluzionistično poslikan strop v osrednji dvorani Stare grofije je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok.

 

Vsebinsko pa so podobe lahko tudi sakralne – nabožne vsebine, ki pripadajo različnim religijam. 

 

 

 

Slika zgoraj: Guernica - velja za eno najbolj cenjenih in vplivnih umetnin na svetu. Slika je postala simbol nesmiselnosti vojne. Pablo Picasso je sliko naslikal po naročilu španske republikanske vlade za svetovno razstavo v Parizu leta 1937. Z njo je španska vlada želela opozoriti mednarodno javnost na špansko državljansko vojno, ki je divjala med republikansko vlado in bojnimi silami poznejšega diktatorja Francisca Franca. Umetnik je navdih za sliko našel v bombardiranju Guernice, simbola baskovske suverenosti, ki so jo nacisti bombardirali 26. 4.1937 v znak podpore generalu Francu in v katerem je bilo ubitih 1800 civilistov. Picasso je mojstrovino v črni in beli barvi ter odtenkih sive, ki prikazuje trpeče in popačene ljudi ter živali, naslikal v 30 dneh. Na razstavi, na kateri so prevladovala alegorijska dela nacistične in sovjetske propagande, je bila edino delo, ki je izstopalo z udarno in kritično vsebino.