je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje denarna telesa (novce, bankovce, žetone idr.); označuje tudi hobi zbiranja starega denarja. Numizmatika se ne ukvarja z denarjem kot merilom vrednosti, ampak s predmeti (denarnimi telesi), ki to vrednost nosijo (kovanci, bankovci, žetoni itd.), ter proučuje predvsem njihove snovne, likovne in sporočilne lastnosti.
♦ Beseda numizmatika izvira iz grške besede nomisma, kar pomeni denar.
♦ Že iz antičnih časov poznamo zbirke grških in rimskih kovancev. Kot enega od začetnikov znanstvenega zbiranja kovancev štejemo italijanskega pesnika Petrarco (1304-1374). Moderna numizmatika se je začela v 18. stoletju. V to obdobje sega tudi proučevanje denarnih teles na našem ozemlju. Tako je zgodovinar Schönleben na osnovi najdb antičnih kovancev dokazoval lociranje rimske Emone. Obsežno numizmatično zbirko je imel Janez Vajkard Valvasor na gradu Bogenšperk.
Sesterc je bil rimski kovanec, ki se je označeval s HL in se je uporabljal kot standardna obračunska enota. 1 denarius je bil sprva vreden 25 sestercev. Veliki zneski so se zapisovali s tisoč sestercev. Štruca kruha je stala približno 0,5 HL, 0,5 litra vina od manj kot pol do več kot enega sesterca. Modij (6,67 kg) pšenice je v Pompejih leta 79 stal 7 HL, rži 3 HL, lesen čeber 2 HL in tunika 15 HL. Osel je stal 500 sestercev.
Tolar, taler, thaler – avstrijski srebrnik od začetka 16. st.do 19. stoletja. Srebrni kovanec so prvič skovali leta 1518 na Češkem v kraju Jáchymov, oz. Joachimsthal (nem. Thal – dolina). Kovanec se je imenoval Joachimsthaler (“izdelek doline svetega Joahima”). Pozneje se je ime skrčilo na Thaler, nato Taler in kot tako prešlo v večino evropskih jezikov (češko in slovensko tolar, švedsko daler, italijansko tallero, angleško dollar). Tolar je bil zelo priljubljen po vsej srednjeveški Evropi.
Beneški dukat je zlat kovanec s težo 3,49 g, od tega 3,44 g čistega zlata. Leta 1284 ga je dal kovati beneški dož Giovanni Dandolo (1280-1289) in je poznan tudi pod italijanskim imenom zecchino (zecca pomeni v italijanščini kovnica). Kovali so ga v skoraj nespremenjeni kvaliteti in teži do konca Beneške republike leta 1797. V 16. stoletju je bil najpomembnejša denarna enota v Svetem rimskem cesarstvu. Razširjen je bil po vsem svetu in velja za najbolj stabilno valuto vseh časov. Dukate so kovali tudi na Madžarskem, v Firencah, na Nizozemskem, v Skandinaviji in srebrne dukate v Dubrovniški republiki.
| od blagovne menjave do denarja | zanimivosti o denarju |